(CIVOZ SLOVENJ GRADEC, 4. marec 2019)

Ob nemočnem opazovanju, kako so se hmeljišča nezadržno širila v bližino naselij, smo zaskrbljeni občani v novembru 2017 ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov – CIVOZ, da preučimo nastalo situacijo. V zelo kratkem času se nam je s podpisi pridružilo več kot 2500 občanov Mestne občine Slovenj Gradec, ki skupaj podpirajo delovanje in razmišljanja vseh, ki se zavedamo negativnih posledic bivanja v nezdravem okolju.

Cilj CIVOZ-a Slovenj Gradec je aktivno delovanje v smeri ozaveščanja in iskanja rešitev za nastalo okoljevarstveno problematiko v Mestni občini Slovenj Gradec. S svojim delovanjem nikakor ne želimo zavajati javnosti, širiti neresnic in potvarjati dejstev, zato smo podrobno pregledali zakonodajo ter pridobili številna mnenja, izjave in ugotovitve odgovornih organov, institucij in kompetentnih strokovnjakov.

.

Kdo je odgovoren za zagotavljanje zdravega življenskega okolja? Prelaganje odgovornosti in kaos

.

Z vami želimo deliti naše dosedanje ugotovitve:

1. V Sloveniji imamo Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki pa se ne upošteva v celoti. Prav tako v pravilniku ni upoštevano previdnostno načelo glede ogrožanja zdravja občanov in ohranjanja okolja. (Povezava 1) (Povezava 2)

2. Pridobili smo ocene tveganja uporabe pesticidov, iz katerih je razvidno, da se v hmeljarstv uporabljajo zelo tvegani pesticidi. V obdobju intenzivne rasti se hmelj tretira s FFS (fitofarmacevtskimi sredstvi) tudi večkrat mesečno. (Povezava)

3. Specifične klimatske razmere Mislinjske doline so neprimerne za škropljenje, saj sta zanjo značilni stalna visoka zračna vlaga ter neprevetrenost, kar povzroča zastajanje vlažnega (kontaminiranega) zraka na dnu doline. Zaradi tega škropivo ob neugodnih vremenskih razmerah zanaša več sto metrov in celo kilometre daleč po dolini, spotoma pa se ostanki FFS v zraku počasi odlagajo na površje in tam v obliki prašnih delcev tudi ostajajo. Prav zaradi tega je konvencionalno gojenje hmelja z izjemno visokimi nasadi še posebej sporno. VIDEO POSNETEK škropljenja si lahko ogledate na youtube povezavi: ŠKROPLJENJE HMELJA OB NASELJU. Naša mala, ozka in z vseh stani zaprta dolina je popolnoma neprimerna za tako številčne nasade z monokulturo. (Povezava)

4. Preučili smo Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin, v katerem so določeni večji odmiki, kot jih predpisuje Pravilnik o pravilni uporabi FFS, saj se pojav zanašanja omejuje tudi z zasajanjem varovalnih pasov rastlin. Rastline v varovalnem pasu naj bodo zasajene na razdalji 3- do 5-kratne višine nasada od njegove zadnje vrste ter visoke vsaj toliko kot nasad. Pri nasadu hmelja bi to moralo biti vsaj 8 m višine in 24–40 m širine. (Povezava)

5. Ugotavljamo neustrezne odmike hmeljišč od javnih površin, po javno dostopnih podatkih pa so hmeljišča postavljena celo na nekaterih delih občinskih zemljiščih. (Povezava)  

6. Že v lanskem letu smo izdali informativno zloženko, ki je vsekakor aktualna še danes. (Povezava)  

7. Ugotovili smo prelaganje odgovornosti med različnimi inštitucijami ter nedorečenost na področju zakonodaje in predpisov. Pošiljali smo številne dopise in vprašanja različnim organom in inštitucijam ter prišli do naslednjih ugotovitev: te službe delujejo zelo počasi in neusklajeno, za vsak odgovor moramo urgirati, od različnih organov pa smo pridobili popolnoma nasprotujoče si odgovore na ista vprašanja, združuje pa jih prelaganje odgovornosti na druge. (Povezava)  

8. Zakonodaja je pomanjkljiva in neustrezna, kar ugotavlja tudi varuh človekovih pravic. (Povezava)  

9. Potrebni so previdnostni ukrepi pri pridelovalcih hrane, ki mejijo na hmeljišča, zato se sprašujemo, zakaj morajo ti sami zaščititi svoje pridelke zaradi možnosti pojavov kontaminacije, če ogroženost povzročajo mejaši hmeljarji? (Povezava 1)  (Povezava 2 – Letak)

10. Hmeljišča se nahajajo tik pred šolo in vrtcem – starši so zaskrbljeni za zdravje otrok, hmeljarji pa ne upoštevajo zahtev iz Pravilnika o pravilni uporabi FFS glede obveščanja. Odgovorne osebe v javnih ustanovah (Vrtec in Osnovna šola Šmartno) nimajo nikakršnih navodil oziroma smernic, kako ravnati v času tretiranja hmelja s FFS, šola in vrtec pa dnevno izvajata dejavnosti na prostem. (Povezava) 

11. Stanje rakavih obolenj v Sloveniji in na Koroškem je zaskrbljujoče. Po podatkih NIJZ je Slovenija na prvem mestu po obolevnosti za rakom v Evropi, v naši regiji pa sta najbolj pogosta rak kože in pljuč. Številni občani poročajo, da imajo težave, ko se po škropljenju sprehodijo po kolesarski stezi. Po podatkih Inštituta za javno zdravje je Slovenija, kar se tiče zdravja ljudi, v nezavidljivem položaju. Še več, ugotavljajo, da so v porastu obolenja dihal in kože, vse več je alergij in na žalost tudi rakavih obolenj. Prav pri slednjih »kraljuje« na prvem mestu Koroška regija. (Povezava1)(Povezava2)

12. Hmeljevina uradno spada med nevarne odpadke. Z odpadno hmeljevino z zmleto polietilensko vrvico je treba ravnati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki. Ti določajo, da je takšne odpadke prepovedano puščati v okolju. Izvirni povzročitelj mora te odpadke predati uradno registriranemu zbiralcu odpadkov. Odpadna hmeljevina, pomešana s polietilenskimi vrvicami, ni nenevaren odpad. (Povezava)

SORTIRNA ANALIZA, stran 4: ” 2% (dva procenta) plastike v zemlji, na kateri bo kmet enkrat vzgajal pšenico, koruzo ali kakšno drugo kulturo, je katastrofa za nas vse. Zemlja bo uporabna in varna za posevke po 30 – 300 letih, torej nihče od naše generacije ne bo doživel varne pridelave hrane iz teh polij. Razne spojine, ki nastanejo ob razkrajanju, bodo še dolgo spremljale kontaminirano zemljo.” (Več)

13. Pospešeno postavljanje novih hmeljišč se nadaljuje tudi to pomlad. Lanskim 125 ha se letos pridružuje novih 10 ha. Kakšen bo trend povečevanja teh površin v prihodnjih letih? Ogorčeni smo nad širjenjem nasadov hmelja celo v neposredno bližino šole, vrtca, igrišč, individualnih hiš, strnjenih naselij in rekreativnih objektov.

14. Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu oddaja 17 ha najboljših kmetijskih zemljišč v najem za zasaditev s hmeljem. Morda bi ta zemljišča želeli v najem in obdelavo pridelovalci hrane? Ali so takšna zemljišča sploh še primerna za pridelavo zdrave in neoporečne hrane? (Povezava)

15. Iz javno dostopnih evidenc smo pridobili podatke o podeljenih subvencijah hmeljarjem za pretekli dve leti. Subvencije so v kmetijstvu vsekakor potrebne. Strategija razvoja kmetijskih dejavnosti bi morala potekati v prid samooskrbe in ekološke pridelave hrane. Hmelj je izključno industrijska rastlina in ni namenjen za prehrano, zato menimo, da pridelovalci hmelja niso upravičeni do subvencij. Sprašujemo se, zakaj niso subvencije namenjene pospeševanju samooskrbe in ekološkemu kmetovanju. (Povezava)  

16. Ugotavljamo, da hmeljarji niso pripravljeni na sodelovanje in se ne odzivajo na povabila, presenetile so nas tudi njihove grožnje s tožbami. (Povezava)   

17. V CIVOZ-u razmišljamo o pravni poti, saj se zavedamo negativnih učinkov intenzivne uporabe FFS in s tem zmanjšanja kvalitete življenja oziroma kumulativnega negativnega učinka teh kemikalij na zdravje ljudi. Ne moremo se strinjati s tem, da nam je kršena ustavna pravica živeti v zdravem okolju. (Povezava)

Z intenzivnimi postavitvami hmeljskih nasadov in povečano uporabo FFS do Slovenj Gradca, Šmartna (v bližini šole in vrtca z okrog 500 otroki) in Podgorja se slabšajo pogoji za zdravo in kvalitetno življenje. Trenutni župan se zaveda pomembnosti zdravega bivalnega okolja in je dobro seznanjen s problemom. Sestal se je z delovno skupino CIVOZ-a in ustanovil strokovne službe na občini zadolžene za sodelovanje pri reševanju nastale situacije. CIVOZ je na občino že posredoval informacijo o prijavi na inšpekcijo zaradi postavitve hmeljišč na občinskih parcelah, prav tako smo poslali zahtevo za sprejetje odloka, s katerim se na območju Mestne občine Slovenj Gradec v hmeljiščih takoj prepove uporaba polietilenskih vrvic (kot je to urejeno v občini Žalec), kakor tudi vračanje hmeljevine v hmeljišča.

V CIVOZ-u z veseljem ugotavljamo, da je podpornikov in zagovornikov kvalitetnega življenja in zdravega okolja vedno več. Naše aktivnosti v skrbi za zdravo okolje se vsekakor nadaljujejo in dobivajo vedno večje razsežnosti. Vabimo vas, da se tudi vi aktivno vključite v naše delovanje.

Za CIVOZ: Peter METULJ, predsednik

Če se strinjate s pobudo za sprejem odloka za rešitev hmeljarske problematike, podpišite peticijo: PETICIJA

Veseli bomo, če se nam pridružite. Podporo nam lahko izkažete tudi z elektronskim podpisom na naši strani: PODPIS